»A veš, da sem vedel, da ti ne boš zapustil Sarajeva!«

»O SOE torej vemo veliko, ne vemo pa vsega, in zelo verjetno je, da nikoli ne bomo vedeli.«

»Vemo, da obstajajo znane stvari, da so torej stvari, za katere vemo, da jih vemo. Vemo tudi, da obstajajo znane neznanke, da so torej stvari, ki jih ne vemo. So pa tudi neznane neznanke, tiste, za katere ne vemo, da jih ne vemo.«

»Ne vem, mislim, da ne.«

»Ne vem, zakaj se igramo skrivalnice; ali res ničesar ne veste ali se samo delate, da ničesar ne veste.«

»Ampak vemo, da to ne gre tako hitro, in vem, da bodo v najboljši rokah.«

»Najhuje je, da ne veš. In iščeš.«

»Tiščim glavo v pesek, ne vem, / iz kamna stiskam kri, ne vem, / butam z glavo v zid, ne vem, / posipam sladkor, ne vem, / mečem granate, ne vem.«

»Dragi Rade, ne veš, ne moreš vedeti in nikoli ne boš vedel, koliko si me osrečil s svojim pismom, kakor pravijo: kot da bi me sonce ogrelo!«

»A ne veš, da je šel v Romunijo?«